Preskoči na vsebino
Tvoj RitemZdravje, prehrana in dobro počutje
Naroči se
  • Zdravje
  • Prehrana
  • Presnova
  • Prebava
  • Spanje
  • Gibanje
  • Lepota
  • Recepti
  • Za ženske
  • Za moške
Tvoj RitemZdravje · Prehrana · Dobro počutje

Zdravje v tvojem ritmu.
Brez čudežev. Brez praznih obljub.

Vsebina je informativna in ne nadomešča individualnega zdravstvenega nasveta. Pred spremembo prehrane, gibanja ali morebitnim uvajanjem dodatkov se posvetujte z zdravnikom.

Naroči se na e-novice

Teme

  • Zdravje
  • Prehrana
  • Prebava
  • Spanje
  • Gibanje
  • Lepota
  • Za ženske
  • Za moške

Zaupanje

  • Uredniška politika
  • Politika virov
  • Politika popravkov
  • Uporaba umetne inteligence
  • Medicinsko obvestilo

Portal

  • O nas
  • Blog
  • Za avtorje
  • Kontakt
  • Sponzorirane vsebine
  • Partnerske povezave
  • Zasebnost
  • Piškotki in analitika
  • Pogoji uporabe
© 2026 Tvoj Ritem. Vse pravice pridržane.Vsebina je informativna in ne nadomešča individualnega zdravstvenega nasveta.
Domov/Gibanje/Članek

Gibanje

10.000 korakov na dan: dobra navada ali številka, ki je postala večja od znanosti?

Stevilka 10.000 korakov je marketinska, ne znanstvena. Novejse metaanalize kazejo, da se koristi hoje zvezno povecujejo do 6.000-10.000 korakov dnevno (odvisno od starosti), z jasnim platojem nad tem. Vsakih 1.000 korakov dnevno zmanjsa smrtnost za 15 %. Intenzivnost hoje ni kljucna - stjeje kolicina.

AvtorUredništvo Tvoj RitemUredniški kolektiv·11 min branja·1. avgust 2026·Uredniško pregledano

Par lazji copat za hojo na mehkem kremnem ozadju
10.000 korakov na dan - marketinska ali znanstvena stevilka?— Tvoj Ritem
Na kratko

Vsakih 1.000 korakov dnevno zmanjsa smrtnost za 15 %. Optimum za mlajse od 60 let: 8.000-10.000, za starejse: 6.000-8.000. Koristi so zvezne - vsak dodaten korak je koristen. Intenzivnost hoje ni pomembna - stjeje skupna kolicina.

Kaj je dobro vedeti
  • Vsakih 1.000 korakov dnevno zmanjsa smrtnost za 15 % - kolicina stjeje, ne intenzivnost.
  • Optimum za mlajse od 60 let: 8.000-10.000, za starejse: 6.000-8.000.
  • Koristi so zvezne - vsak dodaten korak je koristen, ni ostre meje.
  • Intenzivnost hoje ni pomembna - skupna kolicina korakov je kljucna.
  • Zacnite s trenutnim stevilom in postopno povecujte za 1.000-2.000 korakov tedensko.

10.000 korakov na dan – številka, ki jo je populariziral japonski proizvajalec števcev korakov pred olimpijskimi igrami v Tokiu 1964 in postala globalni zdravstveni cilj. A kaj pravzaprav pravijo znanstvene raziskave? Ali 10.000 korakov res prinaša optimalne koristi, ali pa je to marketinška številka brez znanstvene podlage?

V tem članku povzemamo najnovejše metaanalize (2022–2024) o korakih in zdravju, kdaj je 10.000 korakov optimalno, kdaj ne, in kaj pravzaprav šteje: količina ali intenzivnost.

Na kratko

Metaanalize kažejo, da se koristi korakov zvezno povečujejo do 6.000–10.000 korakov dnevno (odvisno od starosti). Vsakih 1.000 korakov dnevno zmanjša smrtnost za 15 %. Za osebe, mlajše od 60 let, je optimum 8.000–10.000; za osebe, starejše od 60 let, 6.000–8.000. Intenzivnost ni pomembna – šteje skupna količina.

Trditev

"10.000 korakov na dan je optimalni cilj za vse."

Ocena

ODVISNO

Kaj vemo

Novejše metaanalize kažejo, da je korist zvezna do 6.000–10.000 korakov, odvisno od starosti. Za mlajše od 60 let je optimum 8.000–10.000, za starejše 6.000–8.000. Začetek pri nižjem številu in postopno povečevanje je prav tako koristen – že 4.000–5.000 korakov dnevno prinaša znatne koristi.

Kaj je dobro vedeti
  • Vsakih 1.000 korakov dnevno zmanjša smrtnost za 15 % – količina šteje, ne intenzivnost.
  • Optimum za mlajše od 60 let: 8.000–10.000 korakov, za starejše: 6.000–8.000.
  • Koristi so zvezne – vsak dodaten korak je koristen, ni ostre meje.
  • Intenzivnost hoje ni pomembna – skupna količina korakov je ključna.
  • Začnite s trenutnim številom in postopno povečujte za 1.000–2.000 korakov tedensko.

Kaj pomeni 10.000 korakov in od kod ta številka

10.000 korakov na dan je številka, ki je postala globalni standard, a nima znanstvene podlage v izvirnem pomenu:

  • Izvor: leta 1964 je japonski proizvajalec števcev korakov "Manpo-kei" izbral številko 10.000 kot marketinško geslo pred olimpijskimi igrami v Tokiu.
  • Prevod: 10.000 korakov ≈ 7–8 km, odvisno od dolžine koraka.
  • Trajanje: 10.000 korakov hoje (povprečno 7.000 korakov/h) = 85–100 minut hoje dnevno.
  • Kalorije: 400–500 kcal za povprečno osebo (70 kg).
  • Dejansko število: večina odraslih v razvitih državah naredi 3.000–6.000 korakov dnevno, 10.000 je ambiciozno.

Številka 10.000 je postala zelo popularna, a novejše raziskave kažejo, da je optimum drugačen glede na starost in izhodiščno raven aktivnosti.

Dejstvo

Številka 10.000 korakov je bila popularizirana leta 1964 kot marketinško geslo za japonski števec korakov "Manpo-kei" pred olimpijskimi igrami v Tokiu. Ni imela nobene znanstvene podlage – je bila zgolj okrogla številka, ki se je dobro tržila. Šele v 21. stoletju so raziskave začele preučevati optimalno število korakov.

Kaj kažejo najnovejše raziskave

Dve veliki metaanalizi sta analizirali povezavo med koraki in smrtnostjo:

  • Paluch et al. (2022) – Lancet Public Health: 15 mednarodnih kohort, 47.471 odraslih, 7,1 let spremljanja. Vsakih 1.000 korakov dnevno zmanjša smrtnost za 15 %. Plateau dosežen pri 6.000–8.000 (starejši) oz. 8.000–10.000 (mlajši) korakih.
  • Ahmadi et al. (2024) – British Journal of Sports Medicine: 72.000 oseb, 6,9 let spremljanja. Vsakih 1.000 korakov zmanjša smrtnost za 39 % (v primerjavi z referenčno skupino 2.200 korakov). Največ koristi pri 9.000–10.000 korakih. Vsaka količina hoje je koristna, tudi za sedeče osebe.

Ključna sporočila:

  • Vsaka količina hoje je koristna: že 4.000–5.000 korakov dnevno prinaša znatne koristi v primerjavi s sedečim načinom življenja.
  • Koristi so zvezne: vsak dodaten korak je koristen, ni ostre meje.
  • Optimum je odvisen od starosti: 6.000–8.000 za starejše, 8.000–10.000 za mlajše.
  • Intenzivnost hoje ni ključna: pomembna je skupna količina, ne hitrost ali višina srčnega utripa.
  • Korenisti dosežejo plato: nad 10.000–12.000 korakov se koristi ne povečujejo več bistveno.
Vsakih 1.000 korakov = 15 % manj smrtnosti

Paluchova metaanaliza (2022) kaže, da vsakih 1.000 korakov dnevno zmanjša tveganje za smrtnost za 15 %. To je linearna povezava v območju 2.000–10.000 korakov. To pomeni, da prehod s 3.000 na 4.000 korakov dnevno zmanjša tveganje za 15 % – ni treba čakati na 10.000.

Kdaj je 10.000 korakov optimalno

10.000 korakov je optimalno za:

  • Odrasli, mlajši od 60 let, ki nimajo zdravstvenih omejitev.
  • Telesno aktivne osebe, ki že sedaj naredijo 7.000–8.000 korakov in želijo doseči optimalni cilj.
  • Osebe, ki imajo radi strukturirane cilje in jim 10.000 korakov pomaga pri doseganju cilja.
  • Preventivni cilj: za zmanjšanje tveganja za srčne bolezni, sladkorno bolezen, depresijo.

Vendar pa 10.000 korakov ni potrebno za vse. Za nekatere skupine je optimum nižji, za druge višji.

Dejstvo

Povprečna odrasla oseba v razvitih državah naredi 3.000–6.000 korakov dnevno. V ZDA povprečje 4.800, v Evropi 5.000–7.000. Le 10–20 % odraslih dosega 10.000 korakov dnevno. Za večino je realen in koristen cilj 7.000–8.000 korakov.

Kdaj 10.000 korakov ni optimalno

10.000 korakov ni optimalno ali izvedljivo za:

  • Osebe, starejše od 60 let: optimum je 6.000–8.000 korakov. Hoja po 10.000 je lahko preobremenjujoča za sklepe.
  • Začetnike: 10.000 korakov naenkrat je preveč. Začnite s trenutnim številom in postopno povečujte.
  • Osebe s poškodbami sklepov: hoja je obremenitev za kolena in kolke. 10.000 korakov lahko poslabša bolečine.
  • Osebe s srčnimi boleznimi: visoka intenzivnost hoje lahko preobremeni srce. Posvetujte se z zdravnikom.
  • Nosečnice: 10.000 korakov je pogosto preveč, še posebej v pozni nosečnosti.
  • Osebe z debelostjo: hoja je nizko intenzivna, a 10.000 korakov je lahko preobremenjujoče na začetku.

Za te skupine je bolje, da se osredotočijo na postopno povečevanje hoje glede na trenutne zmožnosti, ne pa na fiksni cilj 10.000 korakov.

Starejši imajo drugačen optimum

Paluchova metaanaliza (2022) kaže, da se koristi korakov pri osebah, starejših od 60 let, ustalijo pri 6.000–8.000 korakih dnevno. Za 70-letnika, ki naredi 5.000 korakov, je prehod na 7.000 zelo koristen. Prehod na 10.000 ni nujno boljši in je potencialno preobremenjujoč.

Kaj pa pri otrocih

Otroci so drugačni – potrebujejo več aktivnosti:

  • Otroci 5–17 let: 60 minut zmerne do intenzivne telesne aktivnosti dnevno (WHO).
  • Vrste: hoja je ena, a otroci potrebujejo raznoliko aktivnost (tek, skakanje, šport).
  • Koraki: 11.000–13.000 korakov dnevno pri aktivnih otrocih, 6.000–8.000 pri manj aktivnih.
  • Družinska aktivnost: hoja v družini je odličen način za skupne koristi.

Otroci ne potrebujejo števca korakov – prosta igra, šport in aktivni prevoz so ključni. Cilj naj bo 60 minut aktivnosti, ne število korakov.

Kaj pa pri starejših

Starejši imajo koristi od hoje, a tudi posebne premisleke:

  • Cilj: 6.000–8.000 korakov dnevno, ne 10.000.
  • Vadba za moč: enako pomembna kot hoja, zlasti za preprečevanje sarkopenije.
  • Vadba za ravnotežje: zmanjšuje tveganje za padce, ključno pri starejših.
  • Hoja po neravnem terenu: dodatno izboljša ravnotežje in mišično moč.
  • Družbena hoja: hoja v skupini je dodatno koristna za kognitivne funkcije in razpoloženje.

Starejši, ki redno hodijo, imajo manj padcev, boljše kognitivne funkcije in daljše življenje. Ključno je, da hoja postane vsakodnevna navada, ne le občasna aktivnost.

Kakšne so druge koristi hoje

Poleg zmanjšanja smrtnosti ima hoja številne druge koristi:

  • Srčno-žilne bolezni: 30–40 % manjše tveganje za koronarno srčno bolezen, možgansko kap, hipertenzijo.
  • Sladkorna bolezen tipa 2: 30–50 % manjše tveganje, izboljšana inzulinska občutljivost.
  • Rak: 10–20 % manjše tveganje za nekatere rake (debelega črevesja, dojke, endometrija).
  • Debelost: hoja pomaga pri vzdrževanju telesne teže in izgubi maščobe.
  • Depresija in tesnoba: 20–30 % manjše tveganje, izboljšano razpoloženje.
  • Kognitivne funkcije: 30–40 % manjše tveganje za demenco, izboljšan spomin in koncentracija.
  • Spanje: hitrejše uspavanje, bolj kakovostno spanje.
  • Prebava: spodbujanje gibanja črevesja, manj zaprtja.
  • Kosti in sklepi: hoja ohranja kostno gostoto, gibljivost sklepov.

Te koristi so zvezne – vsaka dodatna ura hoje na teden prinese koristi. Ni treba doseči 10.000 korakov, da bi imeli koristi – tudi 5.000 korakov dnevno je bistveno bolje kot 2.000.

Dejstvo

Poleg zmanjšanja smrtnosti hoja zmanjša tveganje za srčne bolezni (30–40 %), sladkorno bolezen tipa 2 (30–50 %), nekatere rake (10–20 %), depresijo (20–30 %) in demenco (30–40 %). To je ena redkih intervencij, ki hkrati izboljša toliko različnih zdravstvenih izidov.

Ali je intenzivnost hoje pomembna

Novejše raziskave kažejo, da je količina korakov pomembnejša od intenzivnosti:

  • Skupna količina: vsakih 1.000 korakov dnevno zmanjša smrtnost za 15 %, ne glede na hitrost hoje.
  • Hitrost hoje: ni jasne koristi hitre hoje nad počasno, če je skupna količina enaka.
  • Visoka intenzivnost: hitra hoja (6+ km/h) ima nekatere dodatne koristi, a razlika ni dramatična.
  • Trajanje hoje: kratke hoje večkrat na dan (npr. 3 × 10 minut) so enakovredne eni dolgi hoji.

Praktično: ni vam treba hoditi hitro ali v enem kosu. 30 minut hoje na dan (lahko v več delih) zadošča. Pomembna je rednost in skupna količina, ne intenzivnost.

Število korakov > hitrost

Če hodite počasi, a več ur dnevno, so koristi podobne kot pri hitri hoji. Pomembna je količina, ne hitrost. To je dobra novica za začetnike in starejše – lahko začnejo s krajšo, počasnejšo hojo in postopno povečujejo.

Ali hoja zadošča za telesno aktivnost

Sodobne smernice za telesno aktivnost vključujejo:

  • 150 minut zmerne aerobne aktivnosti tedensko ali 75 minut intenzivne.
  • Vadba za moč 2× tedensko (velike mišične skupine).
  • Vadba za ravnotežje in prožnost (zlasti pri starejših).

7.000–10.000 korakov hoje dnevno = 70–100 minut zmerne aktivnosti. To zadošča za aerobno komponento. Potrebno je dodati še vadbo za moč in prožnost.

Kombinacija hoje in vadbe za moč je najučinkovitejši pristop. Na primer: 7.000 korakov hoje + 2 vadbi za moč (po 30 minut) + raztezanje. To pokrije vse komponente telesne aktivnosti.

Kako začeti s hojo

Če sedaj naredite 3.000 korakov dnevno, je prehod na 7.000 v 6–8 tednih realen:

  • 1. teden: ohranite trenutno število, samo opazujte zapisovanje.
  • 2. teden: dodajte 500–1.000 korakov (npr. 10-minutna hoja po večerji).
  • 3. teden: dodajte še 1.000 korakov (npr. hoja med kosilom ali v službo).
  • 4. teden: dodajte še 1.000 korakov (npr. hoja po večerji in med delom).
  • 5.–6. teden: postopno povečujte do 7.000–8.000 korakov.
  • 7.–8. teden: vzdržujte 7.000–8.000 korakov kot novo navado.

Ključno je postopno povečevanje. Prehitro povečanje lahko povzroči poškodbe (ahilove tetive, kolena, kolki) in demotivacijo. 10 % povečanje tedensko je varno.

Praktični nasveti za več korakov

Vsakodnevni načini za več korakov: (1) parkirajte 5 minut dlje od vhoda, (2) uporabite stopnice namesto dvigala, (3) vstanite vsako uro in se sprehodite 2 minuti, (4) med klicem hodite, (5) po večerji pojdite na 10-minutni sprehod, (6) v trgovino pojdite peš, (7) z družino ali prijatelji hodite namesto kave. Majhne spremembe se seštevajo v veliko razliko.

Kaj pa sedeči način življenja

Hoja je še posebej pomembna za osebe, ki večino dneva presedijo:

  • Nevarnost sedenja: 8+ ur sedenja dnevno poveča tveganje za srčne bolezni, sladkorno bolezen, nekatere rake, celo če redno trenirate.
  • "Active couch potato": oseba, ki redno trenira, a preostali del dneva presedi. Ima podobno tveganje kot sedeča oseba.
  • Vsakih 30 minut: vstajanje in 2–3 minut hoje vsakih 30 minut zmanjša tveganje.
  • Vsak korak šteje: 2–3 minute hoje vsako uro se seštevajo v 30–60 minut dodatne aktivnosti.

Sodobne smernice poudarjajo zmanjšanje sedenja, ne le povečanje vadbe. Hoja v majhnih intervalih čez dan je učinkovita, tudi če ne dosežete 10.000 korakov.

Vstajanje je pomembno

Ahmadi et al. (2024) so pokazali, da je hoja koristna tudi za zelo sedeče osebe. Vsaka količina korakov nad 2.200 dnevno zmanjša tveganje. Tudi če delate v pisarni, 2–3 minut hoje vsakih 30 minut se sešteje v 20–30 minut dodatne aktivnosti. To je ena najpreprostejših in najučinkovitejših intervencij.

Kako povečati število korakov

Praktične strategije za povečanje dnevnih korakov:

  • Hoja v službo: peš ali s kolesom, ne z avtomobilom. Ali parkirajte 1 km stran.
  • Hoja med odmori: 10 minut hoje med delovnim dnem namesto kave.
  • Hoja po večerji: 15–20 minut hoje po večerji z družino ali prijatelji.
  • Hoja za opravki: pojdite peš v trgovino, pošto, k avtomobilskemu mehaniku.
  • Hoja namesto vožnje: 30 minut hoje je enakovredno krajšim vožnjam v mestu.
  • Hoja z namenom: sestanki "na nogah", telefoniranje med hojo.
  • Števec korakov ali aplikacija: vizualizacija cilja poveča doseganje.

Ključno je najti aktivnosti, ki so vam v veselje. Hoja s prijateljem, poslušanje glasbe ali podcastov med hojo ali raziskovanje novih poti – vse to poveča doslednost.

Kako spremljati korake

Števci korakov so danes povsod:

  • Pametni telefoni: večina ima vgrajen števec korakov (Google Fit, Apple Health, Samsung Health).
  • Pametne ure in zapestnice: Fitbit, Apple Watch, Garmin, Xiaomi Mi Band – zanesljive in poceni.
  • Specializirani števci: clip-on števci, ki se pritrdijo na oblačila.
  • Ročno štetje: 10 minut hoje = 1.000–1.200 korakov (odvisno od hitrosti in dolžine koraka).

Števci niso 100 % natančni, a so dovolj natančni za motivacijo in sledenje trendu. Pomembnejše je, da imate stalno povratno informacijo, ne absolutna natančnost.

Ali je 10.000 korakov potrebno

Številka 10.000 je okvirna, ne absolutna. Za nekatere je 6.000–7.000 optimalno, za druge 12.000. Ključno je, da imate individualni cilj, ki je (1) nekoliko višji od vašega trenutnega stanja, (2) dosegljiv v 6–8 tednih, (3) vzdrževan dolgoročno. Števci korakov pomagajo pri motivaciji, a niso obvezni – glede na vaše telo in počutje veste, ali ste dovolj aktivni.

Kaj pa trženjske trditve

Trg števcev korakov in fitnes aplikacij je velik. Bodite skeptični do:

  • "10.000 korakov je nujno" – ne, to je marketinška številka brez znanstvene podlage. Za nekatere je optimum 6.000, za druge 12.000.
  • "Samo hoja zadošča" – ne, potrebna je tudi vadba za moč in prožnost.
  • "Hitra hoja je bistveno boljša" – ne, količina je pomembnejša od hitrosti.
  • "Števec korakov je nujen" – ne, glede na vaše počutje in telesno pripravljenost lahko ocenite aktivnost.
  • "Plačljive aplikacije so bistveno boljše" – pogosto ne, brezplačne aplikacije zadoščajo.

Števci korakov so koristno orodje, a niso obvezni. Pomembnejše je, da se gibate redno, ne da dosežete določeno številko. Če vam števec pomaga pri motivaciji, je odličen. Če vas obremenjuje, ga ne potrebujete.

Kaj pa družinska hoja

Hoja v družini je eden najboljših načinov za skupne koristi:

  • Skupni čas: kakovosten čas z družino, brez zaslonov.
  • Otroci se učijo: vidio, da je hoja normalen del življenja.
  • Starši kot model: zgled je močnejši od besed.
  • Pogovor: hoja je idealen čas za pogovor, bolj sproščen kot miza.
  • Raziskovanje: hoje v naravo, parke, nove kraje so združljive z družino.

Družinska hoja je ena redkih aktivnosti, ki je primerna za vse starosti in sposobnosti. Starši, ki hodijo z otroki, imajo bolj zdrave družine in učijo otroke zdravih navad za vse življenje.

Najpogostejše zmote o korakih

  • "10.000 korakov je nujno" – ne, to je marketinška številka. Za mnoge je 6.000–7.000 dovolj.
  • "Hitra hoja je bistveno boljša" – ne, količina je pomembnejša od hitrosti.
  • "Samo hoja ne zadošča" – za srčno-žilno zdravje zadošča, a potrebna je tudi vadba za moč.
  • "Števec korakov je nujen" – ne, opazujte svoje telo in počutje.
  • "Hoja ni dovolj intenzivna" – hoja je zmerna intenzivnost, ki je dovolj za večino zdravstvenih koristi.
  • "Trening v fitnesu nadomesti hojo" – ne, hoja je dopolnilo, ne nadomestilo. Sedenje preostalega dneva ima ločene negativne učinke.

Kdaj k zdravniku

Naročite se na pregled, če:

  • Imate bolečine v sklepih med hojo: koleni, kolki, hrbtenica. Lahko kažejo na poškodbo ali artrozo.
  • Imate težave s srcem ali dihanjem med hojo: zasoplost, bolečine v prsih, palpitacije.
  • Ste po operaciji ali poškodbi: vračanje k hoji zahteva postopnost.
  • Imate diabetes z nevropatijo: zmanjšana občutljivost nog, večje tveganje za poškodbe.
  • Ste noseči in želite povečati aktivnost: prilagojen program hoje je varen, a posvetujte se z ginekologom.

Večina ljudi lahko varno začne s hojo brez zdravniškega pregleda. Če imate kronične bolezni, se predhodno posvetujte z zdravnikom.

Kakšno je cenovno razmerje

Hoja je ena najcenejših intervencij za zdravje:

  • Hoja: brezplačna.
  • Števec korakov ali aplikacija: brezplačno (Google Fit, Apple Health) ali 20–100 EUR (Fitbit, Apple Watch).
  • Udobni čevlji: 50–150 EUR, trajajo 1–2 leti.
  • Telovadnica za vadbo za moč: 20–50 EUR/mesec, a ni nujno potrebno (lahko doma z lastno težo).

V primerjavi s stroški zdravljenja srčnih bolezni, sladkorne bolezni, osteoporoze ali depresije je hoja izjemno cenovno učinkovita. In praktično brez stranskih učinkov.

Sklep

Številka 10.000 korakov je marketinška, ne znanstvena optimalna številka. Novejše metaanalize kažejo, da se koristi hoje zvezno povečujejo do 6.000–10.000 korakov dnevno (odvisno od starosti), z jasnim platojem nad tem. Vsakih 1.000 korakov dnevno zmanjša smrtnost za 15 % – to je linearna povezava, ki se začne že pri 2.000 korakih. Za mlajše od 60 let je optimum 8.000–10.000, za starejše 6.000–8.000. Intenzivnost hoje ni ključna – količina šteje. Začnite s trenutnim številom, postopno povečujte za 500–1.000 korakov tedensko, in v 6–8 tednih boste dosegli svoj novi normal. In ne pozabite: hoja je le ena komponenta telesne aktivnosti. Potrebna je tudi vadba za moč in prožnost, zlasti po 50. letu. Hoja je najpreprostejše, najcenejše in najučinkovitejše zdravilo, ki ga lahko vzamete vsak dan. Stranskih učinkov praktično ni, koristi pa številne. Začnite danes – tudi če le 2.000 korakov. Vsak korak šteje.

Viri in nadaljnje branje so navedeni na koncu članka.

Sorodno branje

Kreatin po 40. letu: ni samo za bodybuilderje, vendar tudi ni čudežni prašek

Kreatin monohidrat je eno najpreucevanejsih in najvarnejsih prehranskih dopolnil. Po 40. letu je zanimiv ne le za rast misic, ampak tudi za ohranjanje misicne mase, kognitivne funkcije in kostno zdravje. V tem clanku povzemamo najnovejse metaanalize (2024-2025) o uporabi kreatina pri odraslih 50+.

Preberite naprej→

Viri in literatura

  1. [1]Paluch AE, Gabriel KP, Fulton JE, et al.. Daily steps and all-cause mortality: a meta-analysis of 15 international cohorts. Lancet Public Health (2022) vir· doi:10.1016/S2468-2667(21)00302-9kakovost dokazov: A
  2. [2]Ahmadi MN, Rezende LFM, Ferrari G, et al.. Do the associations of daily steps with mortality and incident cardiovascular disease differ by sedentary time levels?. British Journal of Sports Medicine (2024) vir· doi:10.1136/bjsports-2023-107221kakovost dokazov: A

O avtorju in strokovnem pregledu

UT

Avtor

Uredništvo Tvoj Ritem

Uredniški kolektiv

Uredniški kolektiv Tvoj Ritem pripravlja osnutke, jih ureja skupaj s strokovnjaki in skrbi, da je vsaka trditev podprta z virom.

Vsebina je informativna in ne nadomešča individualnega zdravstvenega nasveta. Pred spremembo prehrane, gibanja ali morebitnim uvajanjem dodatkov se posvetujte z zdravnikom.

Še več iz te kategorije

Članki, ki obravnavajo podobne teme ali dopolnjujejo to branje.

Bela plasticna zlicka kreatin monohidrata v prahu na mehkem bez ozadju

Gibanje

Kreatin po 40. letu: ni samo za bodybuilderje, vendar tudi ni čudežni prašek

Uredništvo Tvoj Ritem · 1 min

Dumbbells na mehkem bez podlagi, evropski uredniski stil

Gibanje

Mišična masa po 40. letu: zakaj jo izgubljamo in kaj jo resnično ohranja

Uredništvo Tvoj Ritem · 1 min

Proteinski prasek sirotka ali rastlinski

Prehrana

Proteinski prašek: sirotka ali rastlinski? Najprej vprašanje, ali ga sploh potrebujete

Uredništvo Tvoj Ritem · 1 min