Lani sem v petek ob štirih stala na parkirišču pred blokom z vrečko jabolk in občutkom, da “vikend v naravi” pri nas vedno stane, kot da gremo na Dunaj. Hotel ob Bledu za dve je v sezoni hitro čez sto evrov samo za posteljo. Gostilna zraven. Parkirnina. Potem v ponedeljek rečeš, da sploh nisi zadihala. Ta članek je zato, da 150 evrov za dve ni sramota in ni čarovnija. Je aritmetika plus malo ponosa manj.
Številka velja za dve osebi, eno noč, jesen — september do začetka novembra, ko so sobe cenejše kot v avgustu, listje pa dela svoje. Če želiš suite, savno in tri hode, ta tekst ni zate. Če hočeš iti in priti nazaj brez občutka, da si morala dokazovati življenje, beri naprej.
Kaj 150 evrov sploh zdrži
Bencin ali vinjeta, ki jo itak imaš: 20 do 40 evrov, odvisno, ali voziš uro ali tri. Prenočišče: išči zasebno sobo, turistično kmetijo, majhen apartma. V rami sezone gresta pogosto skozi za 55 do 85 evrov za dve. Gostilna zvečer: juha, glavna jed, solata, voda — 35 do 50 evrov za dve, če ne vzameš steklenice, ki ima zgodbo. Zajtrk v ceni sobe ali kruh in kava, ki ju vzameš s seboj. Malica od doma namesto drugega gostilniškega kosila.
Seštevek: 110 do 160. Zato pišem “pod 150”, ne “vedno 89”. Če rezerviraš Bled v soboto v oktobru v hotelu z razgledom, številka poči. Če greš v Bohinjsko Bistrico, na Pohorje, na Kras ali ob Kolpo in spiš pri ljudeh, ki imajo tri sobe, ne pri verigi, številka drži.
Oktobra so apartmaji v gorskih krajih pogosto opazno cenejši kot poleti. Novembra še bolj — samo vedeti moraš, da se dan konča ob petih in da dež ni osebna žalitev.
Tri poti, ki jih zares peljem
1. Bohinj, ampak ne “hotel ob vodi za fotografijo”. Jezero v megli je dovolj. Spi v zasebni sobi v Srednji vasi, Stari Fužini ali Bohinjski Bistrici. Zajtrk pri gostiteljici. Zvečer gostilna, kjer je na meniju žganci in ne “concept”. Zjutraj obhod jezera ali samo do mostu in nazaj, če dežuje. Bled pusti za drugič, ko boš imela drug žep.
2. Kras ali Brkini. Iz Ljubljane je to vikend, ne odprava. Štanjel, pot med vinogradi, teran, ki ga ne rabiš razlagati. Prenočišče na kmetiji. Če vzameš degustacijo za 40 evrov na glavo, si 150 evrov že pojedla. En kozarec ob večerji zadošča. Jesen tu diši po mokri zemlji in dimu. To je dovolj vsebine.
3. Bela krajina ali ob Kolpi. Črnomelj, Metlika, odsek reke, kjer jeseni ni več kopalcev. Gostišče z belokranjsko pogačo. Ceste so praznejše. Telefon ima manj dela. Če voziš iz Maribora, vzemi raje Pohorje: Rogla izven smučarske drame, gozd, kislo zelje, postelja.
Kozjansko, Haloze, Porezen, Idrijsko — ista logika. Kraj, kjer imaš ob štirih popoldne že občutek, da si daleč, čeprav si dve uri od hodnika.
Kako rezerviram, da me vikend ne požre
Rezervacija v četrtek zvečer je pozna, ampak v oktobru še gre. Kličem. Pišem “dve osebi, ena noč, ali imate sobo”. Ne iščem desetih filtrov. Če je parkirišče pri hiši, sem že zadovoljna. Preverim samo, ali je postelja za dve in ali je kopalnica v sobi. Apartma z dvema kopalnicama in “wellness kotom” za 140 evrov je za ta proračun napačen ponos.
Hrano načrtujem kot skromna ženska, ne kot urednica potovanj. En topel obrok zunaj. Drugo malica: kruh, sir, jabolko, termos. Kostanj ob cesti, če ga je. To ni revščina. To je, da zvečer še veš, zakaj si šla.
Česa ne počnem več
Ne zlagam treh razglednih točk v eno soboto. Ne stojim v vrsti za kremšnito, da bi imela dokaz. Ne fotografiram vsakega lista. Listje je lepo tudi, če ostane samo v očeh. In ne primerjam vikenda z letom na Krf. To sta dve različni želji. Ta je za kisik. Tista je za drugo leto.
Vikend pod 150 evrov ni kompromis. Kompromis je, da ne greš, ker nimaš 400 evrov in “prave” destiacije.
Če greš sama, številka še lažje zdrži. Ena noč, ena knjiga, ena pot. Ni treba, da je to “potovanje k sebi”. Lahko je samo noč, ko te nihče ne vpraša, kje so nogavice.
Cene se spreminjajo. Preden rezerviraš, preveri sobo in bencin tisti teden. Ta tekst ni katalog. Je dovoljenje, da greš blizu in vseeno odideš.