Prvič sem se ob treh zbujala, ko je sin še spal v isti hiši in sem mislila, da sem preprosto “tista, ki preveč misli”. Ura je bila 3.07. Srce je bilo budno, kot da bi kdo prižgal luč v prsih. Mož je smrčal. Jaz sem gledala strop in naštevala, kaj moram jutri. To ni bila nespečnost iz filma. Bila je tiha, slovenska, pridna budnost.
Šele pozneje sem razumela, da ob treh zjutraj telo pogosto ne dramatizira. Sporoča. In da pri ženskah po 40. to sporočilo redko pomeni samo “stres v glavi”.
Zakaj ravno trije zjutraj
Druga polovica noči je lažja. Kortizol, hormon, ki te zjutraj pokonci postavi, začne naravno naraščati že pred zoro. Pri zdravem ritmu doseže vrh med šesto in osmo. V perimenopavzi se ta krivulja rada zamakne. Progesteron, ki čez dan in zvečer pomaga, da se živčevje umiri, pada. Ko pade, je noč bolj tanka. Kortizol pride prezgodaj. Ti si ob treh pri zavesti, čeprav nisi ničesar “naredila narobe”.
Hkrati lahko ponoči pade krvni sladkor. Telo tedaj spusti adrenalin, da sladkor dvigne. Adrenalin pa te zbudi. Zato se včasih zbudiš lačna, trepetava ali “v skrbeh”, čeprav zjutraj ne najdeš razloga. Razlog je bil v krvi, ne v koledarju.
Alkohol zvečer to še poslabša. Najprej uspava. Čez tri, štiri ure se odbije — ravno v oknu, ko je spanje že tako ali tako ranljivo. Kozarec vina “za spanje” je zato pogosto kozarec vina za prebujanje.
In so nočna vročina, znojenje, pretopel radiator, telefon, ki si ga še enkrat pogledala ob enih. Vse to se sešteva. Redko je samo en krivec.
Kaj preverim, preden rečem “hormoni”
Kava po 14. uri. Jaz sem jo pila, ker je popoldne v službi padec, in sem se čudila, zakaj ob enajstih ležim kot deska. Težka večerja ob pol desetih. Ekran v postelji. Soba, ki je pretopla. To so dolgočasni vzroki in zato prvi. Če jih ne preveriš, greš k dodatkom, preden si zaprla očitno okno.
Zapiši si teden dni: ura prebujanja, kaj si jedla zvečer, ali je bilo vino, ali si se zbudila vroča. To ni zdravstveni dnevnik za Instagram. Je papir, ki ga lahko odneseš k zdravniku, namesto stavka “slabo spim”.
Kaj pomaga pri meni — in kaj je samo želja
Večerja z beljakovino. Ne dieta. Kos mesa, jajca, skuta, fižol — nekaj, kar drži sladkor čez noč. Če zvečer jem samo solato, ker “hočem biti lahka”, se ob treh plačam.
Sobna temperatura nižja, kot mi je všeč. Noge lahko tople, glava ne. Ko se zbudiš, ne prižgeš telefona. To je najtežji stavek v tem članku. Svetloba telefonu reče možganom, da je dan. Jaz gledam temo in čakam. Včasih zaspim. Včasih ne. Vsaj ne berem novic.
Alkohol med tednom sem skoraj nehala. Ni moraliziranje. Je preizkus, ki sem ga naredila dva tedna in videla razliko. Če ob petku spijem kozarec, vem, da je noč lahko tanjša. To ni kazen. Je informacija.
Ob treh zjutraj nisi slaba ženska. Si ženska, katere nočni ritem se je spremenil — in ki še vedno poskuša živeti, kot da se ni.
Kdaj k zdravniku
Če se to dogaja tedne, če imaš nočno znojenje, neredne cikle, razbijanje srca, če zaspiš za volanom, če te je strah lastne jeze podnevi. Perimenopavza ni izgovor, da vse požreš sama. Ni pa tudi nujno, da je prvi odgovor takoj tableta. Pogovor. Krvna slika, če jo predlagajo. Vprašanje o ščitnici. Vprašanje o železu. Članek tega ne nadomešča.
Jaz nisem zdravnica. Sem ženska, ki je predolgo krivila značaj za stvar, ki se dogaja v hormonih, sladkorju in radiatorski pipi.