Lani jeseni sem pred ogledalom v kopalnici držala tretji “nov začetek”. Steklenička je stala 39 evrov, dišala je po ničemer in obljubljala sijaj v štirih tednih. Na polici pod njo so bile še štiri, odprte do polovice. Otrok je trkal na vrata, ker je hotel zobno pasto. Jaz sem si mazala obraz, kot da bi s tem odložila torek.
To ni članek o tem, kako izgledati deset let mlajša. Tega ne znam. Znam pa povedati, kaj se mi je na koži spremenilo po 40. in kaj od tega sploh ni bila “lenoba” ali slaba genetika, ampak telo, ki je spremenilo ritem.
Kaj se v resnici spremeni, ne samo v oglasu
Koža ni filter, ki se pokvari čez noč na rojstni dan. Kolagen, ta beljakovina, ki drži obraz, da ne zgleda kot preveč uporabljena posteljnina, začne upadati že v dvajsetih — počasi, približno odstotek na leto. Okoli menopavze pa gre stvar hitreje. V prvih petih letih po njej lahko koža izgubi tudi do tretjino tega kolagena. Perimenopavza, to dolgočasno prehodno obdobje, v katerem sem zdaj tudi jaz, tega ne najavi z vabilom. Najavi se tako, da krema, ki si jo imela tri leta, naenkrat peče.
Estrogen je namreč tiho delal več stvari: vlago, maščobe v barieri, debelino kože. Ko niha, koža izgublja ceramidi — tisti “cement” med celicami, da voda ne odteče in umazanija ne gre noter. Zato pozimi v Novem mestu, ko grejemo stanovanje, kot da bi sušili perilo, obraz zvečer zgleda napet in hkrati suh. Ljudje rečejo “dehidrirana si”. Jaz rečem: radiator je odprt, spala sem slabo, in da, hormoni so se vmešali.
Pride tudi akne ob čeljusti, čeprav si mislila, da si s tem končala pri osemnajstih. Pride rdečica. Pride občutek, da te veter na parkirišču pred Lidlom ožge. To ni, ker bi postala “občutljiva oseba”. Bariera je tanka. Izdelki, ki so bili v redu, zdaj niso nujno v redu.
Najprej povejmo, kaj ne kupovati
Ne potrebuješ dvanajstih korakov. Ne potrebuješ pilinga vsak drugi dan “ker mora dihati”. Koža diha skozi prekrvavitev, ne skozi tvoje drgnjenje. Ne potrebuješ kolagena v napitku, da bi ti čez noč naredil obraz, ki ga ima manekenka na vrečki. Kolagen, ki ga poješ, je hrana. Lahko je v redu kot beljakovina. Ni čarobni obliž za gube.
In ne, “naravno” ni isto kot varno. Eterična olja v čistilu so me eno zimo spravila do rdečih ličnic, ker sem verjela, da je sivka nežna. Sivka je lahko nežna v čaju. Na razdraženi koži je včasih samo še ena stvar, ki peče.
Če kupuješ deseti serum, preden spiš šest ur, ne neguješ kože. Kupuješ občutek, da imaš nadzor.
Tri stvari, ki jih zares držim. Četrto, če koža dovoli.
Jutro. Umijem obraz s čistilom, ki ne peni kot detergent za posodo. Če se zvečer nisem ličila, včasih samo voda in mehka krpa. Nato vlažilna krema, ki ima v sestavinah glicerol ali ceramide — to berem na zadnji strani, ne na sprednji, kjer piše “young glow”. Čez to krema z zaščitnim faktorjem 30 ali 50, širok spekter. Tudi v oktobru. Tudi ko je oblačno. UV-žarki ne počivajo, ker imaš ti slabo voljo in siv dan proti službi.
To je neprijetno slišati, ker je dolgočasno. Dermatologi pa vztrajajo pri istem: velik del tega, čemur rečemo “starost na obrazu”, je sonce iz prejšnjih poletij. Zadnji del telesa, ki ga sonce redko vidi, zgleda drugače kot obraz. Ni poezija. Je fizika.
Količina? Ne kapljica “da se lesketa”. Za obraz in vrat približno toliko, kot sta dva prsta izdelka. Jaz tega prve mesece nisem delala, ker sem varčevala kremo. Potem sem razumela, da varčujem narobe.
Zvečer spet nežno čistilo. Vlažilna krema. In če koža ni rdeča, retinoid — retinol ali retinal iz lekarne, zvečer, ne zjutraj. Retinoidi so tista redka stvar v kozmetiki, kjer znanost ni samo marketing. Pospešijo obnovo celic, z leti lahko izboljšajo teksturo, drobne linije, madeže. Tretinoin, najmočnejši brat, je pri nas zdravilo na recept. Ostalo dobiš v lekarni. Jaz sem začela z nizko koncentracijo, dvakrat na teden, ne vsak večer “ker hočem rezultate do praznikov”.
Prve tedne je koža lahko suha, lušči se, zgleda slabše. Temu rečejo retinoidni dermatitis, ljudje rečejo “mi ne paše”. Pogosto paša, samo si pretiravala. Takrat naredim sendvič: krema, tanka plast retinola, spet krema. In ne v isti večer še kisline, pilinga, “detox maske”. Koža ni telovadnica, kjer več boli, več raste.
Kaj še ima smisel, če že imaš te tri
Vitamin C zjutraj pod kremo za sonce — če koža ne reagira. Niacinamid v vlažilcu, običajno dva do pet odstotkov, za bariero in rdečico. Hialuronska kislina na vlažen obraz, potem krema čez, sicer v suhem stanovanju včasih potegne vodo iz kože namesto v kožo. Zveni kot čarovnija. Je samo vlaga in zapora.
Česa ne mešam na začetku: močan retinol in močan piling. Benzoyl peroksid in retinol, če nimam jasnega razloga. Pet izdelkov “anti-age” v eni polici, od katerih nobenega ne porabim do konca.
Življenje, ki ga krema ne more prekriti
Pozimi spim v prostoru, ki je pretopel, potem odprem okno in koža se zjutraj čudí. Kadim? Ne. Če ti kadíš, ti tega ne bom moralizirala v desetih odstavkih, ampak koža to vidi prej kot ti. Alkohol zvečer, telefon v postelji, vikend, ko sem “samo malo na soncu pri bazenu brez kreme, ker sem v senci” — senca ob vodi ni senca.
Spanje ni wellness nasvet. Ko se zbujam ob treh, obraz zjutraj zgleda, kot da sem se kregala s samo seboj. Ker sem. O tem pišemo tudi v rubriki Telo, ker koža in spanje nista dve ločeni življenji.
Kdaj k zdravniku, ne k novemu serumu
Novo znamenje, ki se spreminja. Madež, ki krvavi. Rdečica, ki ne mine, in ti misliš, da so “samo občutljive lica”. Akne, ki so boleče in ostajajo. To ni vsebina za kopalniško polico. To je dermatolog. Enkrat na leto pregled znamenj ni panika. Je odraslost.
Ta članek ni zdravniški nasvet in ne nadomešča pregleda. Jaz nisem zdravnica. Sem ženska z dvema otrokoma, s suho zimo in s polico, ki sem jo končno nehala polniti zato, da bi se počutila pridna.
Moj ritem, če te zanima, kaj zares naredim
Zjutraj: voda ali blago čistilo, vlažilna, SPF. Ličila, če grem med ljudi, ki jim je mar. Zvečer: čistilo, krema, retinol trikrat na teden, ko ni rdečice. Enkrat na teden ničesar razen kreme, če je koža sitá. Poletje: klobuk na morju, ker sem dovolj stara, da vem, kaj naredi julij ob enih.
Lepota po 40. pri meni ni, da zgledam, kot da mi je 29. Je, da se v ogledalu ne pogajam. In da mi zmanjka izgovorov, da bi kupila še eno stekleničko, preden sem porabila prejšnjo.